Prvič v zgodovini podjetja se mi je zgodilo, da smo pogodbo za sanacijo objekta Leteče Kele Višinska dela
Kvaliteta na višini
Že po prvem obisku balvanske meke Fontainebleau leta 2005 sem vedel, da se bom v ta raj še vrnil.
Preteklo je natanko osem let, da sem to željo uresničil. Vsa zgodba se je začela odvijati že v letu 2012. Zaradi napornega dela na dimniku in stolpnici v Podlubniku ter zaradi gradnje domače hiše, ki sva jo dokončala ravno konec preteklega leta, je padla odločitev, da gremo v Font konec februarja 2013. To je tudi idealno sovpadalo z mojimi delovnimi projekti in ogledi. Zelo hitro se nas je nabralo deset, bolj ali še bolj motiviranih za to specifično plezanje. Tudi vsi zimski treningi so bili podrejeni samo enemu cilju – mini desetdnevni balvanski odpravi.
Sam kraj Fontainebleau je oddaljen le 60 kilometrov od Pariza. Splet okoliščin je botroval, da smo najeli isti apartma kot leta 2005. Seveda ni bil le splet okoliščin, ampak je bil to najbolj poceni apartma v tem razredu. Vreme smo izkoristili do zadnje ure, kar pomeni, da smo veliko plezali po težkih, malo manj težkih in lahkih linijah, ki pa so nas vedno pripeljale le na nekaj metrov visok balvan. Vendar so nas ekstremno težki gibi in število poskusov, ki so bili potrebni, da smo neko smer preplezali, vsak dan močno izčrpali. Zvečer smo si polnili želodce z odlično Lukovo in Stašino kuhinjo, seveda pa nismo pozabili na kozarec dobrega vina. Ob družabnih igrah in filmih smo si celili rane z vsemi mogočimi žavbami in mazali obrabljene blazinice s propolisom. Vendar nas je naslednji plezalni dan kmalu začelo spet vse boleti in peči.
Imeli smo se zelo lepo in bilo je zabavno, kot se za to zvrst plezanja tudi spodobi. Seveda nam je pri vsem tem relativno dobro služilo tudi vreme.
Prvič v zgodovini podjetja se mi je zgodilo, da smo pogodbo za sanacijo objekta